Ali je delovanje slovenskih občin na spletu odprto in transparentno?
Čeprav se morda zdi, da igrajo v državi pomembno vlogo le odločitve vlade, tudi lokalna samouprava bistveno vpliva na naša vsakdanja življenja. Ker mora biti zato njihovo delovanje odprto in vključujoče, smo na inštitutu Danes je nov dan v sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. V njej smo z 80 kazalniki ocenili vseh 212 slovenskih občin, pri čemer smo pregledovali vsebine in podatke za leto 2020.
Kaj smo ugotovili v raziskavi?
Zaključki kažejo zaskrbljujočo sliko. Večina občin pri odpiranju svojega delovanja ni proaktivna, temveč zgolj sledi zastarelim praksam in nizkim zakonskim standardom. Tudi kadar so podatki na spletnih mestih objavljeni, so pogosto skriti v zapletene labirinte hiperpovezav ali pa na voljo le v več sto strani dolgih in zapletenih dokumentih. Kar 95 % občin pri pregledu vsebin ni doseglo niti polovice od 100 možnih točk, tudi najvišje ocenjena občina pa je dosegla le 67,2 točke. Občine tako v veliki meri ne omogočajo ustrezne participacije ali informiranja občank in občanov.
V nadaljevanju so predstavljeni rezultati analize, kjer je mogoče najti podatke za posamezno občino, hkrati pa te primerjati tudi z vsemi občinami ali pa tistimi, ki imajo podobno število prebivalcev oziroma višino proračuna. Poleg tega pa smo pripravili tudi pogled na širšo sliko stanja odprtosti in transparentnosti na področju lokalne samouprave v Sloveniji. Za vsako občino smo podali nekaj priporočil, s pomočjo katerih bo lahko v prihodnje delovala bolj odprto, tebe pa spodbujamo, da jim pošlješ predpripravljeno elektronsko sporočilo in jih pozoveš, da jih upoštevajo.
Preveri, kako se je na lestvici odprtosti in transparentnosti odrezala posamezna občina ter jo primerjaj z ostalimi slovenskimi občinami.
Odprtost in transparentnost slovenskih občin
Skupni rezultati analize odprtosti in transparentnosti.
Transparentnost delovanja občinskega sveta
Zagotavljanje pravočasnih in ustreznih informacij ter javne narave procesov odločanja.
Preglednost spletnega mesta in dostop do informacij
Enostavno in uporabniku prijazno prikazovanje javnih občinskih podatkov.
Transparentnost in vključenost v sprejemanje proračuna
Prizadevanja za vključevanje občank in občanov v postopek sprejemanja proračuna in njegovo poenostavitev.
Dostopnost spletnega mesta
Zagotavljanje enostavnega dostopa do informacij in funkcij spletnega mesta čim večjemu številu oseb.
Vključenost v delovanje občine in obveščanje
Obseg in načini obveščanja ter vključevanja javnosti v delovanje občine.
Kaj je pokazala raziskava odprtosti in transparentnosti slovenskih občin?
V povprečju so slovenske občine v pričujoči raziskavi odprtosti in transparentnosti njihovega delovanja dosegle 34,9 od 100 točk. To pomeni, da je povprečna občina dosegla le tretjino vseh kazalnikov, tudi najbolje uvrščena občina pa je dosegla le približno dve tretjini točk. Iz tega lahko sklepamo, da imajo prav vse slovenske občine v odnosu do občank in občanov še precej možnosti za izboljšanje svojega delovanja. Najbolje se je sicer odrezala Mestna občina Ljubljana, ki je dosegla 69,2 točke, najslabše pa Občina Velika Polana, ki je dosegla zgolj 13,5 točke.
Raziskava zaobjema 5 vsebinskih sklopov, v katerih smo z 80 indikatorji ocenjevali:
- Transparentnost delovanja občinskega sveta, kar vključuje zagotavljanje pravočasnih in ustreznih informacij ter javne narave lokalnih procesov odločanja.
- Preglednost spletnega mesta in dostop do informacij, kjer smo se osredotočili predvsem na enostavno in uporabniku prijazno prikazovanje javnih občinskih podatkov.
- Transparentnost in vključenost v postopek sprejemanja občinskega proračuna, kjer smo preverjali prizadevanja občine, da ta sicer tehnično in vsebinsko zapleten postopek poenostavi in približa občanom ter jim s tem omogoči participacijo.
- Dostopnost občinskega spletnega mesta, s čimer smo preverjali, ali občina zagotavlja enostaven dostop do informacij in funkcij spletnega mesta čim večjemu številu oseb, ki imajo zelo različne sposobnosti.
- Vključenost javnosti v delovanje občine in ustrezno obveščanje, kjer smo preverjali, v kolikšnem obsegu in kako občina o svojem delovanju obvešča javnost ter katerih procesov vključevanja javnosti se poslužuje.
Pridobljeni podatki so pokazali signifikantno korelacijo med številom doseženih točk in populacijo ter tudi med številom doseženih točk in višino proračuna. To pomeni, da so občine z večjim številom prebivalcev in višjim proračunom praviloma bolj odprte in transparentne ter obratno - manjše občine so v večini primerov manj transparentne in odprte. Pri tem predvidevamo, da je v manjših in bolj ruralnih občinah za razliko od urbanih središč spletno mesto manj prepoznan kanal obveščanja, nizko število točk pa je lahko tudi posledica nezadostnih kadrovskih kapacitet in finančnih sredstev.
Kako so se občine odrezale po sklopih?
Pri transparentnem delovanju občinskega sveta so občine v povprečju dosegle 5,5 od 20 možnih točk. V tem sklopu so občine točke izgubljale predvsem zaradi netransparentnega delovanja delovnih teles, velika večina pa tudi zato, ker objav o delovanju občinskega sveta ne opremlja z datumi. Ker s tem občine ne omogočajo sledljivosti komuniciranja z javnostmi, točk nismo priznali tudi, če so iskane informacije na spletnem mestu dejansko objavljene.
Pri preglednosti spletnega mesta in dostopu do informacij so občine v povprečju dosegle 8,4 od 20 možnih točk. V tem sklopu so občine točke izgubljale predvsem zaradi uporabniku neprijaznega prikazovanja pomembnih informacij o delovanju občinskega sveta ter pomanjkanja informacij o občinskih svetnikih, s čimer občankam in občanom ne omogočajo informiranja o izvoljenih predstavnikih ali pa njihovega kontaktiranja.
Pri transparentnosti in vključenosti v postopek sprejemanja občinskega proračuna so občine v povprečju dosegle 6,9 od 20 točk. Občine so v tem sklopu točke izgubljale predvsem zaradi uporabniku neprijazne in nerazumljive objave proračunov, že prej izpostavljenega pomanjkanja datuma objave dokumentov in pomanjkanja posvetovanja z občani ob sprejemanju proračunov. Ker gre pri proračunu za enega od najpomembnejših občinskih dokumentov, morajo občine na tem področju vložiti več naporov v aktivno vključevanje občank in občanov.
Pri dostopnosti občinskega spletnega mesta so občine v povprečju dosegle 12,1 od 20 točk. Čeprav gre za najbolje ocenjeni sklop, so tudi na tem področju občine izpolnile le nekaj več kot polovico vseh ocenjevanih kazalnikov, kar pomeni, da lahko tudi pri omogočanju dostopa do podatkov osebam z oviranostmi še izboljšajo svoje delovanje.
Pri vključenosti javnosti v delovanje občine ter ustreznem obveščanju so občine v povprečju dosegle le 2,1 od 20 točk. Načinov vključevanja ter obveščanja občank in občanov ni bilo mogoče oceniti zgolj s pregledom občinskih spletnih mest, zato smo občinam poslali pripravljene vprašalnike. Zelo nizka povprečna ocena na tem področju je odraz tega, da smo odgovore prejeli od le 50 občin, kar že samo po sebi kaže precejšnjo netransparentnost delovanja. Občinam, ki vprašalnikov niso rešile, smo pri neodgovorjenih kazalnikih pripisali 0 točk.
Ali občinski sveti sledijo standardom odprtosti in transparentnosti javne uprave?
Odprtost in transparentnost občinskih podatkov javnega značaja omogoča sodelovanje v procesih lokalne samouprave. To lahko sega od preprostega spremljanja relevantnih tematik in izvajanja nadzora nad delovanjem lokalnih oblasti pa vse do neposredne udeležbe v nekaterih političnih postopkih. In ker delovanje občinskih svetov še kako vpliva na naša vsakdanja življenja, z analizo odprtosti in transparentnosti prikazovanja občinskih podatkov opozarjamo na prepogosto neustrezno ravnanje slovenskih občin na tem področju.
Večina občin pri odpiranju svojega delovanja ni ne proaktivna ne inovativna, temveč zgolj slepo sledi zastarelim smernicam ter suhoparni in neambiciozni zakonski ureditvi, ki tako rekoč ne predvideva aktivne participacije prebivalcev. Še bolj osupljivo pa je, da kar 168 občin na nekaterih področjih ne zadošča niti minimalnim zakonskim standardom in s tem krši zakonodajo.
Pogosto je slabo stanje na področju odprtosti delovanja občin posledica ohlapne zakonodaje, ki praktično ne naslavlja vprašanj dostopnosti podatkov, tako da si lahko občinski sveti pravila v poslovnikih večinoma postavljajo kar sami. Tam opredelijo, kako in katere podatke, povezane s svojim delovanjem, bodo oziroma ne bodo prikazovali javnosti. Poslovniki sicer urejajo tudi širše delovanje občin in so ključen dokument, ki občankam in občanom omogoča razumevanje njihovih pravic.
Prav zato je zaskrbljujoče, da kar 80 občin na svojem spletnem mestu nima objavljene najnovejše prečiščene verzije poslovnika oziroma je ta med najrazličnejšimi predpisi in akti tako skrita, da jo lahko najdejo le najbolj izkušeni pravniki.
Za odprto delovanje občin namreč ni pomembno le, da so informacije objavljene, temveč tudi v kakšni obliki so objavljene oziroma predstavljene uporabnicam in uporabnikom spletnih mest. Brskanje po teh ne bi smela biti frustrirajoča izkušnja, ki zainteresiranim članom lokalnih skupnosti vzame več ur, ampak preprosta in intuitivna pot, ki sestoji iz največ nekaj klikov.
In čeprav je to ključen del zadovoljive uporabniške izkušnje, slovenske občine številne pomembne podatke in datoteke prepogosto skrijejo v zapletene labirinte spletnih hiperpovezav, za njihovo odkrivanje pa sta potrebna najmanj magisterij iz računalništva in doktorat iz politologije.
Te in podobne zagate zainteresiranim občankam in občanom močno otežujejo že spremljanje pomembnejših projektov oziroma tematik, praktično onemogočajo pa kakršen koli resen nadzor nad delovanjem občinskih svetov. Pri tem so sicer ključnega pomena tudi strojno berljivi podatki, namenjeni predvsem raziskovalcem in novinarjem, ki lahko z njimi podrobneje analizirajo delovanje občin.
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja določa, da naj občine povsod, kjer to ne predstavlja prevelikega in nesorazmernega napora, z objavo na spletu v strojno berljivih formatih podatke odprejo za ponovno uporabo (komur koli in za kateri koli namen). Pa kljub temu niti ena sama občina ne objavlja podatkov o glasovanju občinskega sveta v strojno berljivih formatih (recimo CSV ali XML).
81 % občin pa svoje objave o delovanju občinskega sveta le včasih ali pa sploh nikoli ne opremi z datumom. To sicer predstavlja minimalni spletni standard, ki omogoča sledljivost in analizo ter nadzor nad spoštovanjem zakonsko predpisanih rokov.
In če lahko številne spodrsljaje ter ponekod celo nepoznavanje osnov odprtosti javne uprave še nekako opravičimo, pa to težko rečemo za enega od največjih negativnih presenečenj, ki smo jih doživeli v sklopu raziskave. Ker dela podatkov ni bilo možno pridobiti s pregledom občinskih spletnih mest, smo vsem občinam (večkrat) poslali vprašalnik o vključevanju občanov v delovanje občine. V 4 mesecih, kolikor je bil vprašalnik občinskim predstavnikom dostopen, nam je podatke posredovalo pičlih 50 občin. Več kot 76 % občin na naše elektronsko sporočilo, torej sporočilo zainteresirane javnosti, ni niti odgovorilo.
Ali lahko občani spremljajo delo občinskega sveta?
Občinski svet je najvišji organ odločanja o zadevah občine, njegove člane - občinske svetnice in svetnike - pa izvolimo na volitvah. Njihova naloga je, da prisluhnejo občankam in občanom, predvsem pa, da jim s pravočasno objavo informacij omogočijo sodelovanje in vplivanje na sprejete odločitve ali pa le nadzor nad delovanjem.
Samo 24 % občin vabila na seje občinskega sveta na svojih spletnih mestih objavlja več kot 7 dni pred sejo.
To pomeni, da 76 % občin vabila objavlja manj kot 7 dni pred sejo ali pa iz objave ni mogoče razbrati, kdaj je bilo vabilo objavljeno. Nekatere občine vabila na spletnem mestu sploh ne objavijo. S tem občankam in občanom omejujejo sodelovanje v postopkih sprejemanja za njih pomembnih odločitev.
Za nadzor nad delom občinskega sveta je ključno, da se je mogoče s sprejetimi odločitvami seznaniti čim prej po seji. 77 občin občankam in občanom spremljanje sej omogoča z avdio ali video posnetkom, in sicer v živo ali pa naknadno na spletu. To je sicer dober način informiranja o delu občinskega sveta, a kljub temu ne more nadomestiti transkriptov in dobrih zapisnikov, saj je po teh relevantne informacije lažje in hitreje iskati.
Čeprav je objava transkriptov najboljši način informiranja občank in občanov, pa lahko te nadomestijo tudi dobri in natančni zapisniki. A izsledki naše raziskave kažejo, da kar 61 % občin pripravlja slabe zapisnike, ki nenatančno povzemajo razprave sej občinskih svetov, na spletnih mestih 9 občin pa ni mogoče najti niti slabih zapisnikov sej.
Kaj so že delovna telesa?
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Ta so sestavljena iz posameznih občinskih svetnikov, obravnavajo pa najrazličnejše zadeve iz pristojnosti občinskega sveta ter mu nato podajajo svoja mnenja in predloge. Delovna telesa predstavljajo pomemben del lokalne samouprave. Svetniki na sejah delovnih telesih vnaprej preučujejo in izoblikujejo mnenja glede številnih zadev, o katerih odloča občinski svet, kar omogoča večjo organizacijo in racionalizacijo delovanja občin.
Čeprav je pohvalno, da kar 89 % občin objavlja, kateri svetniki so člani katerih delovnih teles, pa je to pogosto tudi edini poizkus transparentnosti na tem področju. Poleg informacije o članstvu pa smo transparentnost delovanja delovnih teles ocenjevali s šestimi indikatorji, s katerimi smo preverjali, če so seje delovnih teles najavljene vnaprej in gradiva za sejo objavljena, če in kako hitro so objavljeni sklepi glasovanj, če obstaja zapisnik oziroma dober povzetek ter če so objavljeni individualni rezultati glasovanj. Kar neverjetnih 147 občin v tem sklopu ni doseglo niti ene same točke, kar pomeni, da občankam in občanom ne ponudijo niti kančka vpogleda v postopek sprejemanja odločitev na ključnih področjih svojega delovanja.
Ali lahko občani nadzorujejo delo izvoljenih predstavnikov?
Občinski svetniki in svetnice so demokratično izvoljeni s strani občank ter občanov in jim za svoje delo tudi odgovarjajo. Pri tem pa ključno vlogo odigra predvsem dostopnost podatkov, ki omogoča ustrezen nadzor nad dejanji in sprejetimi odločitvami svetnic in svetnikov ter tako še dodatno dviguje njihovo odgovornost.
Zato smo najprej pogledali objavo poimenskih rezultatov posameznih glasovanj kot pomembnega elementa odgovornosti občinskih svetnikov pri zastopanju interesov določenega dela občank in občanov. Ugotovili smo, da kar 93 % občin ne objavlja podatkov o glasovanju posameznih svetnic in svetnikov, kar pomeni, da javnosti ne omogočajo nikakršnega mehanizma nadzora nad izvoljenimi predstavniki. Ob manku temeljitih evidenc vseh glasovanj je prav tako težko predvideti, kakšne odločitve bodo svetnice in svetniki sprejemali na sejah.
Ali lahko občani sodelujejo v postopku sprejemanja proračuna?
Proračun je najpomembnejši dokument, ki ga občina sprejema v sklopu svojega delovanja, saj določa vse aktivnosti občine in porabo vseh njenih javnih sredstev. Ker se s sprejemanjem proračuna udejanja volja političnih predstavnikov občanov, mora biti ta postopek čim bolj transparenten, razumljiv, pregleden, vključujoč in predvidljiv. To je mogoče doseči zgolj z ustrezno in pravočasno predstavitvijo proračuna, ki javnosti omogoča sodelovanje, saj je dokumentacija sicer izjemno obsežna ter tehnično in vsebinsko zapletena.
Vendar pa raziskava kaže, da kar 55 občin proračuna za leto 2020 ni sprejelo v zakonsko določenem, temveč šele po trimesečnem roku začasnega financiranja (do konca marca 2020), 6 občin pa je s sprejemanjem zamudilo tudi ta datum, torej so delovale protizakonito. Poleg tega je 7 občin proračun za leto 2020 sprejelo samo z enim branjem, nekaj občin pa je obe branji izvedlo v istem dnevu na isti seji. Zamikanje sprejetja proračuna posega v možnost občanov za ustrezno informiranje ali sodelovanje v tem postopku, sprejemanje z enim branjem oziroma dvema branjema na isti seji pa jim močno krni priložnost, da se seznanijo z dokumentacijo, medsebojno posvetujejo ter podajo svoje pripombe.
Ena od boljših priložnosti za vključevanje občanov v postopek sprejemanja letnih proračunov je organizirana javna razprava. Številne občine jo v poslovnikih sicer predvidijo, a se ta v praksi ne izvaja oziroma se izvede na tako okrnjen način, da so občani z njo le stežka seznanjeni.
Ker pa so proračuni več sto strani dolgi, tehnično zapleteni dokumenti, je pomembno tudi, v kakšni obliki so objavljeni. Tako na primer 75 % občin omogoča iskanje po proračunu, ostale pa objavijo zgolj skeniran dokument PDF, v katerem je podatke precej težje odkriti.
Laičnim občankam in občanom lahko razumevanje proračunov predstavlja težave, četudi so vse verzije objavljene pravočasno, datoteke pa so na voljo v strojno berljivih formatih. Zato smo raziskali, ali skušajo občine svoje proračune in poročila o porabi javnega denarja objaviti v razumljivejši obliki. Ugotovili smo, da je proračun za leto 2020 na uporabniku prijazen način prikazalo le 5 občin, 3 pa so poskusile bolj preprosto prikazati porabo sredstev.
Občine morajo omogočiti tudi spremljanje izvrševanja proračuna, kar lahko najbolj priročno izvedejo s poročilom o izvajanju proračuna, ki ga mora župan po zakonu predstaviti občinskemu svetu. A v analizi smo ugotovili, da je le 60 % občin to poročilo objavilo na svojem spletnem mestu ter tako vpogled omogočilo tudi zainteresiranim občankam in občanom.
Ali so spletna mesta dostopna vsem občanom?
Odpiranje podatkov o delu občine pa ni zadostno, če informacije niso objavljene tako, da so dostopne vsem družbenim skupinam. Država zato z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij določa, da je potrebno vsem uporabnikom omogočiti lažji dostop do informacij in storitev javnega sektorja. To pomeni, da morajo občinska spletna mesta:
A razkorak med zakonsko določenimi minimalnimi standardi in prakso je velik, za akutnega pa se je izkazal predvsem v času pandemije, ko smo večkrat ostali odvisni zgolj od spletnih storitev. Najbolj to občutijo osebe z oviranostmi, ki so pogosto odvisne le od digitalnih virov informacij, nedostopnost in neuporabnost občinskih spletnih mest pa jih silita v še večjo izoliranost. Vendar spletna mesta, ki so prilagojena standardom dostopnosti, niso koristna samo za partikularne dele prebivalstva, temveč so jasna, preprosta in enostavna za celotno populacijo.
Pri analizi vizualne predstavitve informacij in uporabniškega vmesnika smo preverjali ustreznost barvnega kontrasta med ozadjem in ospredjem, saj ta zagotavlja lažje razlikovanje med različnimi deli spletnega mesta. Ugotovili smo, da primeren barvni kontrast uporablja zgolj 46 % občinskih spletnih mest. Poleg tega morajo spletna mesta omogočati tudi berljivost vsebin ob uporabi brskalniške nastavitve za povečavo, kar koristi predvsem slabovidnim, a tega ne podpira 13 % spletnih mest.
Da bi bilo brskanje in iskanje informacij omogočeno vsem, morajo spletna mesta zagotavljati delujoče uporabniške vmesnike in navigacijo, ti elementi pa morajo biti dostopni s tipkovnico, bralniki zaslona, orodji za prepoznavanje govora ali se odpirati s klikom. Slednje je izjemno pomembno pri zahtevnejših navigacijskih elementih, kot je denimo spustni meni. Žal kar 84 % menijev občinskih spletnih mest ni dostopnih na klik, kar izjemno oteži rabo tistim, ki s težavo uporabljajo miško. Občine se bolje odrežejo pri navigiranju po spletnem mestu z rabo tipkovnice, a še vedno kar 30,7 % spletnih mest ne omogoča takšnega brskanja.
Osnovno prilagojenost spletnih mest za bralnike zaslona smo preverjali z razširjenostjo uporabe: 1) označbe naslovov z elementi H v HTML kodi, ki bralniku omogočajo razlikovanje med različnimi tipi vsebin in preskakovanje med naslovi v dokumentih; 2) lastnost alt, ki prikaže alternativno besedilo za slikovno gradivo; 3) besedil v slikah, ki jih bralniki ne morejo prebrati.
Vse te elemente uporablja zgolj 8,5 % občinskih spletnih mest, 2,8 % pa ne uporablja niti enega od njih. Največjo težavo občinam povzroča raba lastnosti alt, ki od administratorjev spletnega mesta zahteva tekstovni opis vsake slikovne vsebine, medtem ko velika večina spletnih mest uporablja elemente H.
Pomemben del dostopnosti spletnih mest predstavlja tudi razumljivost informacij, ki med drugim vključuje jasna poimenovanja podstrani, povezav in dokumentov. V analizi smo ugotovili, da se zgolj 27,4 % občin poslužuje razumljivih poimenovanj, največjo težavo pa predstavljajo poimenovanja dokumentov, saj so ti v kar 65,6 % občin naslovljeni nerazumljivo.
Pri oblikovanju vprašalnika za ocenjevanje dostopnosti spletnih mest slovenskih občin smo izhajali iz priporočil organizacije World Wide Web Consortium za dostopnost spletnih vsebin WCAG 2.1 in njihovega enostavnega pregleda, za izhodišče pa smo vzeli tudi vodič GOV.UK. Raziskava, ki smo jo na tem področju izvedli, sicer ni celostna, nudi pa koristen vpogled v dostopnost spletnih mest slovenskih občin in lahko služi kot izhodišče za nadaljnje analize.
Ali so občani vključeni v delovanje občine in o tem ustrezno obveščeni?
Ker so občanke in občani najboljši vir informacij o potrebah lokalne skupnosti, njihovo vključevanje v procese odločanja občini ne prinaša le boljših ukrepov ali sprememb, temveč pripomore tudi k lažjemu uvajanju sprejetih odločitev in veča zaupanje v njih.
Ena od pomembnejših oblik vključevanja občank in občanov je izvajanje participativnega proračuna, ki omogoča neposredno podajanje predlogov posamičnih manjših projektov ter reprezentativno izražanje volje o njih. Participativni proračun je v letu 2020 izvedlo 12 slovenskih občin.
A vseh pristopov vključevanja ter obveščanja občank in občanov ni mogoče spoznati le s pregledom spletnih mest, zato smo vsem občinam o tej temi poslali vprašalnik. V 4 mesecih, kolikor je bil vprašalnik občinskim predstavnikom dostopen, nam je podatke posredovalo zgolj 50 občin, torej več kot 76 % občin na naše elektronsko sporočilo ni odgovorilo. Ta podatek sam po sebi pove dovolj o stanju odprtosti lokalne samouprave v Sloveniji.
Med občinami, ki podatke so posredovale, smo opazili, da pred pripravo odlokov ali osnutkov predpisov le redke izvajajo posvetovanja z občankami in občani.
Bolj pogosto občine omogočajo oddajo pripomb in predlogov, a jih večina nato ne objavi na svojem spletnem mestu. Objava komunikacije z občani je ključna za transparentnost delovanja in lahko bistveno pripomore k večji vključenosti javnosti.
Analizirali smo tudi kanale, ki jih občine uporabljajo za komuniciranje z občankami in občani. Med občinami, ki so nam posredovale podatke, jih:
TE ZANIMA, KAKO SE JE ODREZALA TVOJA OBČINA?
V iskalnik vpiši ime svoje občine in preveri, na katerem mestu lestvice odprtosti in transparentnosti se je znašla. Ugotoviš lahko, kako skrbi za prikazovanje javnih podatkov, do kakšne mere ti omogoča sodelovanje v postopkih odločanja in kaj smo ji priporočili, da stanje izboljša, ali pa jo primerjaš s podobnimi slovenskimi občinami.